images/pic.jpg

Cerkev svetega Jurija

 

 

 

 

 

Dutoveljska cerkev je posvečena Svetemu Juriju, mučencu, ki je bil krščanski vojak, tako imenovani vitez iz Kapadokije.
Cerkev svetega Jurija v Dutovljah je bila zgrajena leta 1450 in posvečena 13. julija 1450. Posvetil jo je tržaški škof Enej Silvij Piccolomini, ki je kasneje postal papež Pij II. Na desni strani ob glavnem vhodu se nahaja njegov doprsni kip.

 

 


Leta 1632 je bila cerkev prenovljena in leta 1740 tudi povečana. Sedaj je oblikovana v renesančnem duhu in predstavlja najvišjo točko v vasi (313 m), od koder imamo iz severozahodnega vogala lep razgled na posamezne vasi proti Štanjelu in na Trnovski gozd. V ozadju pa se dvigajo posamezna hribovja in gorovja, kot so Čaven, Krn in Kaninsko pogorje. Na zahodni strani je bil leta 1774 sezidan značilen zvonik oglejskega tipa, ki meri 34 metrov v višino. Letnica je vklesana tudi na portalu zvonika. Do leta 1820 je bila cerkev obdana z obzidjem in štirimi vogalnimi stolpi za obrambo pred Turki. Jugovzhodni stolp se je ohranil do začetka 20. stoletja.
Zidovi in stari vklesani napisi, ki se žal niso ohranili, so namigovali na prisotnost vitezov templarjev. Včasih je bila tukaj njihova utrdba. Šlo je za meniški vojaški red iz 12. stoletja, ki je varoval krščanske romarje namenjene v Sveto deželo. Ko so sčasoma začeli širiti svojo pristojnost in obogateli, so jih v začetku 14. stoletja začeli preganjati, vendar se je njihovo izročilo ohranilo do danes. Francoski kralj Filip je ukazal aretirati vse templjarje ravno na petek trinajstega, zato velja za nesrečen dan.
Do leta 1851 je bilo pokopališče okoli cerkve, nato so ga premestili tja, kjer je še danes.
Dutoveljska cerkev je vpisana v register nepremične dediščine in predstavlja veliko vrednost v zgodovinskem, dokumentarnem, prostorskem, krajinsko oblikovnem in kulturno-vzgojnem smislu. S spomeniškovarstvenega vidika gre za kvaliteten primer kraške arhitekture s kamnito streho, z bogato opremo in kamnoseškimi detajli.


Notranjost cerkve je s stebri razdeljena na tri ladje. Nad stranskima ladjama se razprostirata galeriji. Glavni baročni oltar je iz raznobarvnega marmorja. Izdelan je bil okrog leta 1700. Posvečen je Svetemu Juriju, ki je naslikan v tehniki olja na platno. Slika je iz leta 1877. 

 

----------

 

 

V prezbiteriju najdemo še daritveni oltar in ambon iz marmornih delov nekdanje obhajilne mize. Oboje skupaj je bilo postavljeno leta 1970. V zakristijo vodi portal iz črnega marmorja iz 17. stoletja. Vrata so lepo izrezljana. Ob slavoloku na levi strani najdemo poznobaročno leseno prižnico iz približno 1770. leta. Krasijo jo simboli upanja, vere in ljubezni.
Stranska oltarja iz črnega kamna sta bila izdelana leta 1960. Na desni imamo stranski oltar posvečen Svetemu Blažu. Na levi strani pa je postavljen lesen kip Karmelske Matere Božje.

 

-----------------------------

 

 

 


 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Na obeh straneh bazilikalne stene in na ograji pevskega kora je v medaljonih naslikanih vseh dvanajst apostolov skupaj s Sveto Cecilijo. Poleg so tudi neoromansko uokvirjeni leseni reliefi, ki predstavljajo križev pot. Ladijski obok je poslikan s Svetim Lukom, Svetim Jurijem, Sveto trojico in Svetim Markom.
Ob glavnem vhodu v cerkev najdemo še nišna kipa Svetega Jožefa in Svetega Antona Padovanskega. Malo naprej stoji kamniti renesančni kropilnik z grbom in letnico 1569.
Na koru so mehanske orgle iz leta 1896, ki jih je izdelal priznani orglarski mojster Franc Goršič.

 

 

Viri:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Sveti_Jurij, 29.9.2012
http://www.revijakras.si/44B.html, 29.9.2012
Albin KJUDER, Zgodovinski mozaik Primorske, Sežana 1972
Leksikon cerkva na Slovenskem, Škofija Koper, Dekanija Kraška 1, Celje 2004-2007
Miloš STANKOVIČ, S kolesom med kraškimi kamni, Dutovlje 2011

  • Fotografije:
  • - Mateja Štoka
  • -Monika Rešetič