images/pic.jpg

Cesta Marije Terezije

 

Cesta Marije Terezije, ki se pri Krepljah odcepi od glavne ceste Dutovlje–Repentabor in konča v Krajni vasi, je dolga 4 km.
Od tu do Krepelj je 1,5 km, do Krajne vasi pa 2,5 km.

 

 

 

Današnja cesta Marije Terezije se je prvotno imenovala »semenjska pot«. Bila je prometna trgovska pot, ki je povezovala kraške vasi in skrajšala pot do Trsta. Po njej so ljudje vozili živino na vaške sejme ter hrastovo hlodovino v tržaško pristanišče.
Zaradi malomarnega odnosa do cest, tako glavnih kot stranskih, je bilo uvedenih kar nekaj prepovedi in kazni za kršitelje. Nekatere izmed njih je sprejela že Marija Terezija (1717–1780). Tako je bila na primer uporaba verige dovoljena le ob izredno hudi poledici. V nasprotnem primeru je bilo takšno zaviranje kaznovano z globo v vrednosti približno 20 goldinarjev in hkrati z zaplembo verige.

Ograje in ograde so morale biti od ceste oddaljene vsaj tri čevlje (94,8 cm) ali pa en seženj (189,4 do 189,6 cm). Prepovedano je bilo tudi odmetavanje česarkoli na cesto in v obcestne jarke. Ljudje so namreč radi odmetavali smeti, različne odpadke, kamenje ter odpadli material, ki je nastal ob čiščenju polj in trebljenju travnikov. V obcestnih jarkih so včasih celo pasli živino.
Če je cestar ujel živino v obcestnem jarku, jo je smel odpeljati ter od lastnika zahtevati nadomestilo za krmo in za vsako žival kazen v višini enega tolarja.

 

Med drugim je patent Marije Terezije zahteval od lastnikov posesti, da na svojem ozemlju po potrebi dovolijo gradnjo odtokov in cestnih jarkov.
Vsaka na novo zgrajena hiša je morala biti od ceste oddaljena najmanj dva sežnja (3,79 do 3,8 m). Če se lastniki tega niso držali, je imela vojska pravico podreti hišo.
Denarna kazen v vrednosti 6 tolarjev je doletela vsakogar, ki je na cesto metal smeti, krmo, žaganje, lesne odpadke, blato ali sneg. Enaka kazen je veljala tudi za pranje na cesti.
In zakaj domačini pravimo omenjeni poti »Marija Terezija«? Po pripovedovanju naj bi se po tej poti v Trst prevažalo tudi njeno veličanstvo Marija Terezija.
Cesta je bila ves čas lepo vzdrževana, saj so zanjo skrbeli oskrbniki cest ali cestarji, ki so za svoje delo prejemali plačilo. 
Oskrbniki so bili predvsem domačini iz bližnjih vasi. Nosili so uniforme, katerih glavni sestavni del je bil naprsni oklep s predpisanim grbom.

 

 

 

 

Viri:
- Ustni vir Ignacija Tavčarja iz Krepelj (1892-1976),. spomine je zapisala Neda Tavčar por. Lah.
- Joseph Schemerl, Ausführliche Anweisung zur Entwerfung, Erbauung und Erhaltung dauerhafter und bequemer Strassen. Wien 1807, tretja knjiga, str.266.
- 10. Predavanje  – 17. 6. 2010 Eva Holz, Ljubljana Cesarica Marija Terezija, cesar Jožef II. in ceste. Zakonodaja o cestah, obnašanju na njih in cestnih razbojnikih
-http://sd18.zrc-sazu.si/LinkClick.aspx?fileticket=w155abRsnTo%3D&tabid=59

Fotografije: Miloš Stankovič: