images/pic.jpg

Stara štirna

 

Deževnica je včasih veljala za edini vir pitne vode na Krasu, saj je na slednjem območju primanjkovalo površinskih izvirov.

Ljudje so bili iznajdljivi, zato so jo začeli zbirati v vodnjakih (štirnah), kalih in lokvah. Še danes jih veliko zasledimo po kraških vaseh, kjer soustvarjajo značilno podobo naše pokrajine.
Kraševce so zlasti povezovale vaške štirne, ki pričajo o njihovi složnosti. Z izjemo posameznih bogatejših domačij, si vsaka hiša enostavno ni mogla privoščiti svoje.
Vsaka štirna ima v globini pod zemljo svoj rezervoar vode. Njena zunanjost je sestavljena iz kamnitega podstavka in šape. Večina šap je bila izdelana iz več kamnitih delov. Obstajale so tudi iz enega samega kosa kamna in so bile v večini last najpremožnejših.
Zunanjost štirne je ponavadi dopolnjena z vklesano letnico izdelave, včasih tudi z imenom gospodarja ali kamnoseka, ki jo je izdelal. Le redke imajo izklesano reliefno sliko.

Komunska štirna, ki se nahaja v Dutovljah v »Dolnjem koncu«, ima izklesano tako letnico izgradnje 1848 kot tudi relief Kristusovega monograma (IHS). Relief prikazuje srce s križem na vrhu, ob straneh pa je dodan še motiv rože.
Družbene okoliščine so leta 1848 prinesle odpravo fevdalizma, tako so kmetje z delnim odkupom dobili kmetije v dedno last.

Vodovod, ki je leta 1915 začel oskrbovati kraške vasice, še ni dosegel Dutovelj. Njegovi graditelji so želeli po bližnjici čim prej doseči od žeje umirajoče vojake na fronti. Tako so v Dutovljah in Godnjah prejeli nanoško vodo že naslednje leto 1916.
Leta 1934 so iz Godenj napeljali vodovod še v Kreplje.
Pri gradnji zbiralnikov vode je bil glavni material kamen, ki so ga črpali iz okoliških kamnolomov. Največji kamnolom na Krasu smo imeli v Koprivi. V Dutovljah se je kamnolom nahajal v Kamnih Goricah in v Dolnjem koncu. Za Kamne Gorice je bila značilna trdna vrsta kamna z vsebovanimi drobnimi, gostimi školjčnimi fosili.
Dutovski kavadorji in štancarji so bili precej iskani in cenjeni. Vas se je lahko pohvalila z marsikatero njihovo kamnoseško mojstrovino. Vsako zimo so vaščani v apnenicah žgali tudi apno.

 

 

Narečne besede:
štirna = vodnjak
kavadorji in štancarji = delavci v kamnolomu

 

 

 


 

Viri:
Mira CENCIČ, Vasi v osrčju sežanskega Krasa: Dutovlje, Kreplje in Godnje, Kras, 118/119, 2012
David TERČON, Dutovlje – 25 let praznika terana in pršuta, Sežana 1996
Ustni vir: Bogdan ŠPACAPAN

Fotografija: Miloš Stankovič