images/pic.jpg

Kraška železnica - Transalpina

 

Krožna pot nas po izhodu iz vasi pripelje do mostu, ki prečka Bohinjsko progo. Trasa Jesenice–Trst je bila zgrajena med leti 1900 in 1906 ter je zadnji del projekta velike čezalpske trase (Alpenbahnen Program). Ime je dobila po alpski dolini, ki se razteza med Bohinjskim jezerom in najvišjo slovensko goro Triglav. Nemško ime za Bohinjsko dolino je Wochein, od tu tudi ime Bohinjska proga. Ker pa v italijanščini ni imena za to progo, so jo poimenovali Transalpina. Slednje poimenovanje ni ravno najboljše, saj je bila Transalpina celotna povezava Češke s Trstom, Bohinjska proga pa je samo njen končni odsek. Za odsek med Gorico in Trstom se uporablja še izraz Kraška železnica, vendar se ta nanaša samo na določen del Bohinjske proge in ni uraden. Na svoji poti prečka kar 37 predorov, 27 viaduktov, 39 mostov in 5 galerij.

Ko stojimo na mostu, vidimo na desni kamnito hišo, ki danes služi kot stanovanjski objekt. Včasih je imela vlogo odjavnice. V zadnjih desetletjih je promet na progi zelo upadel. Nekdaj je bila omenjena železniška trasa zelo obremenjena. Na odsekih med dvema postajama je po predpisih lahko vozilo več vlakov istočasno. Posledično so na odsekih uvedli dodatna službena mesta, tako imenovane odjavnice. Od tu se je sporočalo sosednji postaji, da je vlak odpeljal mimo in lahko na pot odide naslednji, kljub temu da prvi še ni prispel na sosednjo postajo..

 

 

Proga Jesenice–Sežana se ponaša z vrsto superlativov. Med Prvačino in Štanjelom se nahaja najstrmejši odsek (26,7 %). Ta poteka skozi najdaljši železniški predor – Bohinjski predor (6327,3 m) – celotne slovenske železniške proge. Pot se nadaljuje čez Solkanski most, ki se ponaša z največjim kamnitim lokom železniških mostov na svetu, most čez Idrijco pri Mostu na Soči pa je s tridesetimi metri najvišji slovenski železniški most. Proga velja za najslikovitejšo. Kljub temu da prečka Alpe, ni najvišje ležeča slovenska proga. Nadmorska višina najvišje točke znaša 576 m in sicer v Blejski Dobravi oziroma na postajališču Vintgar, medtem ko je nadmorska višina železniške postaje v Postojni 582 m.

viri:

PETRONJO P.,Transalpina Bohinjska proga, Slovenske železnice, Ljubljana, 2000

Volnik, M. Stankovič 2012

Fotografija: Miloš Stankovič